A Simple Guide to Managing Village Poultry in South Africa/Kgodišo le tlhokomelo

Kgodišo le tlhokomelo

Illustration: Susan Powell

Matsuane ao a sa tšwago go phaphaša a nyaka tlhokomelo e kgolo. Dikgogo tše dingwe di dira batswadi ba kaone go phala tše dingwe mme di kgona go godiša matsuane a go tia a phetše ga botse.

Dibeke tše 3 – 4 tša mathomo tša bophelo di bohlokwa kudu mme matsuane a nyaka tšhireletšo e ntši go manaba le maemo a boso. A swanetše go bewa ka lešakaneng la go tswalelega gore a šireletšege. Lešakana le swanetše go kgona go šuthišega, e be le legolo gore matsuane a kgone go sepela sepela le mmago ona. Lešakana le swanetše go šuthišetšwa lebatong le le mpsha letšatši ka letšatši, go kgonthišišwe gore go nale mašaledi a dijo tša go tšwa ka moraleng a go di fepa.

Matsuane a swanetše go dula a omile e bile a le borutho. Go bohlokwa gore bo mmago ona ba wa rute go sela dijo. Bošego matsuane le mmago ona a swanetše go notlolelwa ka ngwakong wa dikgogo.

Mosegare matsuane a swanetše go fiwa dijo. Mathomong, e ka ba lee la go bedišwa le segagantšwe, ke moka mabele a go šilwa, borotho, bogobe goba bupi. Ka morago ga matšatši a 10 o di fe dijo ga bedi feela ka letšatši le gona o di fe bontši bjo di ka kgonago go bo fetša ka go bane dijo di ka senyega.

Mmago ona ga se a swanela go a jela. Go swanetše go ba le lefelo le le nyane ka moo dijo di tšhelwago leo matsuane a ka kgonago go tsena eupša mmago ona a sa lekane.

Matsuane a swanetše go tšhelelwa meetse a go hlweka a ma botse ka dibjaneng tša maleba eupša matsuane ga se a swanela go dumelelwa gore a ikolobiše. O ka nokela maswikana a go hlweka ka dibjaneng tša meetse go thibela matsuane go wela ka meetseng a go nwa.

Tloša matsuane a go hwa ka pela mme o a epele kgole le lešakana le ngwako wa dikgogo.

Ge matsuane a nale dibeke tše 3 – 4 bogolo, a ka tšwa ka gare ga lešakana gore a yo sela dijo tša ona le mmago ona. A sa nyaka go fiwa dijo ka thoko ga sehlopha ka moka sa dikgogo ga mmogo le mmago ona gore a gole ga botse a phetše ga botse.

Ka dibeke tše 4 o tla kgona go aroganya mekoko go dithojana ka tebelelo ya mahlo. Mekoko e gola ka lebelo mme e swanetše go fiwa dijo tše ntši gore e dire seo. Leka go e tšhelela dijo ka thoko ga sehlopha nako ye e ka bago seripa sa iri letšatši ka letšati.

O se ke wa emela mekoko e gola go felela pele ga ge o ka e hlaba goba go e rekiša. Se se ra gore o tla seketša dijo le gona gwa ba le sekgoba sa go tsenya dikgogo tše dingwe ka ngwakong wa dikgogo. O tla ba le dijo tše ntši tša go šala go fepa dikgogo tše dingwe.

Illustration: Susan Powell

Dikgogo di thoma go beela ge di nale dikgwedi tše 6 – 8 bogolo. Go di fepa ga botse go tla dira gore di thome go beela ka pela le gona di beele mae a mantši.

Dithole tšeo di šetšego di thomile go beela di nale letlopo le le golo le le khubedu la go phadima. Sethole seo se sego sa tšwa se thoma go beela se nale letlopo la go šošobana la go galoga. Ga ntši dithole di beela di tlogela, ka gona matlopo a tšona a fetoga nako le nako.

Tšea mae ka moka ka digoleng ga tee ka letšatši goba kgefetša. Ka ge go boletšwe le ka pele, o bee mae a mmalwa (6 – 8) feela ka fase ga kgogo ya go alamela yeo o e kgethilego.

O seke wa lota mae lefelong le borutho. O se ke wa a bea matšatši a go feta a 5 – 7 pele ga go wa rekiša goba go wa ja ka ge a tlo bola le gona a mantši a ona a ka se phaphaše ge o a bea ka fase ga kgogo ya go alamela.

Kgetha mae a go hlweka, a ma golo a go ba le sekgapetla se se botse go bea ka fase ga kgogo ya go alamela. Mae a go ba le sekgapetla se se sesane goba sa go pharoga a ka se phaphaše. Lee le le golo le ntšha letsuane le le golo leo le tlogo phela ga botse mme la gola go fihla le e ba kgogo.

Ge dikgogo di nale mengwaga e 2 – 3 bogolo di ka tlogela go beela goba tša beela mae a mmalwa. Di ja dijo tša gago tše bohlokwa eupša di sa go fe selo. O swanetše go di ja goba o di rekiše mme legatong la tšona go tsene tše nyane tšeo di sa thomago go beela.