A Simple Guide to Managing Village Poultry in South Africa/Phepo

Phepo

Illustration: Susan Powell

Dikgogo di nyaka motswako o mo botse wa dijo tša go fapafapana gore di gole ga botse mme di beele mae a ma ntši. Di nyaka le go fiwa meetse a go hlweka.

Di tla hwetša dijo tše dingwe ka go fata dikgopa, dikhunkhwane, mabele, diboko, dipeu le bjang ga mmogo le dimela tše dingwe. Wo ke motswako o mo botse eupša ga ntši ga se wa lekanela gore di ka kgona go tšweletša ga botse. Di nyaka go okeletšwa dijo.

Ge o ka kgona go reka dijo tše nyane o swanetše go rekela matsuane a ma nyane. A tla ja dijo tše nyane tša mathomo tša matsuane goba mabele a go šilwa go fihla ge a nale dibeke tše 4 – 5 bogolo. Tšona di ka rekwa mabenkeleng. O se ke wa dumelela dikgogo tše kgolo di eja dijo tše, di a tura le gona di bohlokwa. Ge e le gore dijo di tla ka mokotla o mo golo kudu goba di tura kudu, o ka reka mmogo le baagelane ba gago mme la arolelana.

O se ke wa tlatša sebjana sa dijo go feta seripa gare sa bogolo bja sona ka dijo tša go oma, go sego bjalo matsuane a tla di tšholla mme a di senya.

Gantši dithole ga di na khalsiamo ye e lekanego go dira gore makgapetla a mae a tšona a se thubege ga bonolo. Dikgopa ke methopo ya paale ya khalsiamo. Kalaka e nale theko e fase mme e swanetše go fiwa ka thoko ka sebjaneng lefelong la go oma. Makgapetla a mae ao a šitšwego a ka fiwa dithole go oketša khalsiamo, uepša o wa bediše pele le merogo e me tala. Ka tsela ye makgapetla a ka se phatlalatše malwetši.

Illustration: Susan Powell

Mašadiša a dijo tša ka moraleng a bohlokwa. A swanetše go lotwa mme a fiwe dikgogo a sale a mampsha letšatši le lengwe le le lengwe ka sebjaneng sa dijo. Ge go nale merogo ye e šetšego ka serapaneng ye o sa e šomišego go swana le matapola, digwere, matlakala a khabetšhe le tše dingwe, go kaone go e apea pele ka go bane dikgogo di kgona go e šila ga bonolo ka maleng ge e apeilwe. Dipanana tša go butšwa le dienywa tše dingwe di loketše dikgogo. Ke kgopolo e botse go fa dikgogo mašaledi a ka moraleng bošego pele o di tswalelela. Se se tla di hlohleletša gore di sele ge di etšwa mesong.

Marapo a nama ya kgogo a go apewa le diphofolo tše dingwe a ka omišwa letšatšing, mme a šilwa ka letlapa gomme a fiwa dikgogo tša gago. Ona a nale dimenerale tše bohlokwa, ga mmogo le khalsiamo, gore dikgogo tša gago di gole mme di dule di phetše.

Moroko wa lehea le wa korong di fela di eba gona. Di loketše dikgogo tšeo di šetšego di godile. O swanetše go dula o nyaka dijo tša go okeletša dikgogo tša gago. Ga nke di eba le dijo tša go lekanela.