A Simple Guide to Managing Village Poultry in South Africa/Tswadišo le go phaphašiša
From Poultry Hub
Tswadišo le go phaphašiša
- O swanetše go hlokomela gore ke dife dikgogo tše di beelago mae a ma ntši, di alamela bjang, di godiša matsuane a tšona bjang, gore o kgone go kgetha dikgogo tšeo e ka bago batswadi ba mmakgonthe. O bee dithojana tša go tswalwa ke dikgogo tša go ba le maswao a ka thoko.
- O bee dithole tše di tswalago matsuane a go tia e bile a gola ka lebelo ka thoko gore e be dikgogo tša nama. Matsuane a ma golo, a go gola ka lebelo ga ntši ke a mekoko mme a loketše go lewa.
- Dithole di swanetše go lomedišwa ka mekoko e megolo. O nyaka mekoko e me bedi go dithojana tše 10. Rekiša goba o je mekoko ye e sa golego ga botse. O seke wa e beela go tswadiša.
- Ke kgopolo e botse go fela o neelana ka mokoko goba e me bedi le dikgogo tše mmalwa le moagelane wa gago wa kgole, go fokotša go tswalelana. Se se thibela dithojana le bo tatago tšona, le dithole le mekokwanyana ya tšona go lomelana. Tswalelano ye e dira gore matsuane a gona a se gole ga botse le gore a beele mae a mmalwa.
- Tloša dikgogo tše di sa beelego ga botse (bona karolo III ka morago). Di no ja dijo tša gago mme ga di tšweletše selo.
- Agela dikgogo tša go nyaka go alamela mae a tšona dihlaga tše di ngwe lefelong la go phagama. E ka ba ka mebanki ya go logwa. Alela ka bjang bja go oma, ke moka o tšhele santa o latediše ka mahlaka goba bjang. Mae a ka se thubege ga bonolo le matsuane a tla phaphaša ka bo ntši.
- Sehlaga se swanetše go agwa sekhutlwaneng sa leswiswana, sa go homola, kgole le moo dikgogo tše dingwe di robalago ka mo ngwakong. Kgogo ya go alamela e swanetše go fiwa meetse le dijo ka dinako tšohle. Matsuane a phaphaša ka morago ga matšatši a 21.
- Tloša mae letšatši ka letšatši. Ge kgogo ya go tšea ga botse e thoma go alamela o seke wa bea mae a go feta a 6 go iša go 8 a ma mpsha gore e wa phaphaše. Dikgogo di kgona go godiša matsuane a mmalwa feela ga botse. Mae a a swanetše go tšwa go dikgogo tšeo di beelago mae a ma ntši, goba tšeo matsuane a tšona a golago ka lebelo go ba dikgogo tša nama tša boima bja godimo (bona dintlha 1 & 2 ka godimo).
- Mae ga se a swanela go fiwa dikgogo ka moka tšeo di nyakago eupša a fiwe tšeo e ka bago batswadi ba makgonthe. Ge o ka bea kgogo yeo e thomago go alamela mme e se ya swanela ka hokwaneng yeo e lekeleditšwego morithing e nnoši matšatši a 4 – 5, o e fa dijo le meetse, e tlo tlogela go alamela mme ya thoma go beela mae a ma ntši.
