ABOUT CONTACT PHA ECHOOK NEWS

Sotho – Šupa Tsela e Bonolo Ya Go Rua Dikgogo TŠA Segae Afrika Borwa

Šupa Tsela e Bonolo Ya Go Rua Dikgogo TŠA Segae Afrika Borwa

Illustration: Susan Powell

BOITHEKGO

Maikemišetšo a magolo a puku ye ke go thuša malapa a dinaga magaeng ao a nago le dikgogo tše mmalwa le batho bao ba sa kgonego go hwetša maele ga bonolo ka go oketša tšweletšo ya nama le mae tša dikgogo tša bona. Nama le mae di nale protene yeo e thušago bana gore ba gole ka botelele ba be ba tie, le gore mabjoko a bona a gole ga botse gore bakgone go ithuta ga bonolo. Go bohlokwa le gore batswetši ba hwetše protene ya boleng bja godimo e ntši yeo e hwetšagalago maeng le nameng ya kgogo. Phepo e botse e bohlokwa go maphelo.
Puku ye e diretšwe go thuša ka ga koketšo ya tšweletšo ya dikgogo tša segae tšeo di itshelelago dijo e bile di itlhokomela, ka go tsebiša ditsela tše bonolo tša motheo le dinyakwa tše mmalwa tša go se ture. Ga ntši basadi ba hlokomela dikgogo ka go lemoga bohlokwa bja mae le nama go phepo le maphelo a bona le bana ba bona. Go rua dikgogo go ka thuša le ka tšhelete. Dikgogo tša segae le dithole tšeo di feditšego go beela di nale theko e botse mo Afrika Borwa, le mae a rekišega ga bonolo go baagelane.

Illustration: Susan Powell

Kago ya ngwako

  • Dikgogo di nyaka ngwako wa meleba wa go tia. Dikgogo di swanetše go notlelelwa bošego go di šireletša go maemo a mabe a boso, manaba le mahodu. Ngwako o tlo go thuša le gore o kgone go lekola dikgogo le go lemoga ge go nale tša go lwala goba tša go nyaka tlhokomelo. O thuša le gore o kgone go tšea mae lefelong le tee.
  • Akanya ga botse gore o aga kae ngwako wa dikgogo. O tlo nyaka lefelo la go ba le morithi, la go oma e bile le bolokegile, lebaleng la mpepetla gore lebato le dule le omile ka sehla sa dipula. Go ka nyakega gore o epe foro go raretša ngwako, goba o age mmotwana gore o rotoše lebala pele o aga.
  • Ntlo e ka agwa ka didirišwa tša go se ture tša go hwetšagala kgauswi go swana le dikota, mahlaka le bjang. O swanetše go lebelela gore go nale eng. E swanetše go ba kgauswi le ntlo ya gago, sekgwa le bjang di tlošwe ka mathoko ohle go fihla magato a mararo (di mitara) gore dinoga le magotlo di se batamele dikgogo tša gago. Mengwako e mengwe e agwa godimo ga dikota go rotošwa lebaleng. Se se šireletša dikgogo go manaba a go swana le dimpša, dinoga le batho.
  • Bogolo bja ngwako bo tla ya le gore o na le dikgogo tše kae. Go dikgogo tše 10 – 15 tšeo di šetšego di godile, ngwako o swanetše go ba bogolo bja magato a ma bedi bophara le magato a ma bedi botelele. Ngwako o ka upša wa ba o mo golo go na le gore e be o mo nyane.
  • Ngwako o swanetše go ba le mojako wa go notlelega; o swanetše le go dumelela seetša le moya tša go lekanela go tsena. O swanetše go lota dikgogo di omile mme o di šireletše phefong. Go swanetše go ba le mapheko, ka ge dikgogo di rata go robala di tsokame.

    Illustration: Susan Powell
  • O bee dibjana tša dijo le meetse ka ngwakong. Tšona di ka dirwa ka theko ya fase, ka lekotikoti goba sebjana sa letsopa se tsentšwe ka gare ga sebjana sa lesenke. O šuthišetše sebjana sa meetse mafelong a go fapana ka ngwakong kgafetša ka go bane lebato la mo se dutšego le a koloba.
  • Dikgogo di nyaka dihlaga go beela mae. O nyaka dihlaga tše tharo go dikgogo tše 10 – 15. Aga dihlaga lefelong la go homola ka ngwakong wa dikgogo, di be bogodimo bja go fihla letolong la motho ge a eme. O ka šomiša mobanki o mo golo wa go logwa, lekotikoti le le golo la go ripša marago, dikota goba matlapa. Alela sehlaga ka bjang bjo bo fsa goba mahlaka mme se dule se hlwekile. O ka tšea mae letšatši ka letšatši mme a mangwe wa fa dikgogo tša go rata go alamela gore di wa phaphaše (bona ka morago).
  • Ngwako wa dikgogo o swanetše go dula o hlwekile ka go arakwa lebato ka mehla. O ka ala maodu a go swana le mafofora a mapolanka goba bjang bjo bo segagantšwego lebatong ge di le gona. Morole le maodu di swanetše go tlošwa ga tee ka kgwedi goba kgafetša mme di tlogelwe gore di bole pele ga ge di ka tšhelwa ka serapaneng sa dibjalwa. Dibjalwa tša gago di tla gola ga kaone.

Illustration: Susan Powell

Tswadišo le go phaphašiša

  • O swanetše go hlokomela gore ke dife dikgogo tše di beelago mae a ma ntši, di alamela bjang, di godiša matsuane a tšona bjang, gore o kgone go kgetha dikgogo tšeo e ka bago batswadi ba mmakgonthe. O bee dithojana tša go tswalwa ke dikgogo tša go ba le maswao a ka thoko.
  • O bee dithole tše di tswalago matsuane a go tia e bile a gola ka lebelo ka thoko gore e be dikgogo tša nama. Matsuane a ma golo, a go gola ka lebelo ga ntši ke a mekoko mme a loketše go lewa.
  • Dithole di swanetše go lomedišwa ka mekoko e megolo. O nyaka mekoko e me bedi go dithojana tše 10. Rekiša goba o je mekoko ye e sa golego ga botse. O seke wa e beela go tswadiša.
  • Ke kgopolo e botse go fela o neelana ka mokoko goba e me bedi le dikgogo tše mmalwa le moagelane wa gago wa kgole, go fokotša go tswalelana. Se se thibela dithojana le bo tatago tšona, le dithole le mekokwanyana ya tšona go lomelana. Tswalelano ye e dira gore matsuane a gona a se gole ga botse le gore a beele mae a mmalwa.
  • Tloša dikgogo tše di sa beelego ga botse (bona karolo III ka morago). Di no ja dijo tša gago mme ga di tšweletše selo.
  • Agela dikgogo tša go nyaka go alamela mae a tšona dihlaga tše di ngwe lefelong la go phagama. E ka ba ka mebanki ya go logwa. Alela ka bjang bja go oma, ke moka o tšhele santa o latediše ka mahlaka goba bjang. Mae a ka se thubege ga bonolo le matsuane a tla phaphaša ka bo ntši.

    Illustration:Susan Powell
  • Sehlaga se swanetše go agwa sekhutlwaneng sa leswiswana, sa go homola, kgole le moo dikgogo tše dingwe di robalago ka mo ngwakong. Kgogo ya go alamela e swanetše go fiwa meetse le dijo ka dinako tšohle. Matsuane a phaphaša ka morago ga matšatši a 21.
  • Tloša mae letšatši ka letšatši. Ge kgogo ya go tšea ga botse e thoma go alamela o seke wa bea mae a go feta a 6 go iša go 8 a ma mpsha gore e wa phaphaše. Dikgogo di kgona go godiša matsuane a mmalwa feela ga botse. Mae a a swanetše go tšwa go dikgogo tšeo di beelago mae a ma ntši, goba tšeo matsuane a tšona a golago ka lebelo go ba dikgogo tša nama tša boima bja godimo (bona dintlha 1 & 2 ka godimo).
  • Mae ga se a swanela go fiwa dikgogo ka moka tšeo di nyakago eupša a fiwe tšeo e ka bago batswadi ba makgonthe. Ge o ka bea kgogo yeo e thomago go alamela mme e se ya swanela ka hokwaneng yeo e lekeleditšwego morithing e nnoši matšatši a 4 – 5, o e fa dijo le meetse, e tlo tlogela go alamela mme ya thoma go beela mae a ma ntši.

Illustration: Susan Powell

Kgodišo le tlhokomelo

  • Matsuane ao a sa tšwago go phaphaša a nyaka tlhokomelo e kgolo. Dikgogo tše dingwe di dira batswadi ba kaone go phala tše dingwe mme di kgona go godiša matsuane a go tia a phetše ga botse.
  • Dibeke tše 3 – 4 tša mathomo tša bophelo di bohlokwa kudu mme matsuane a nyaka tšhireletšo e ntši go manaba le maemo a boso. A swanetše go bewa ka lešakaneng la go tswalelega gore a šireletšege. Lešakana le swanetše go kgona go šuthišega, e be le legolo gore matsuane a kgone go sepela sepela le mmago ona. Lešakana le swanetše go šuthišetšwa lebatong le le mpsha letšatši ka letšatši, go kgonthišišwe gore go nale mašaledi a dijo tša go tšwa ka moraleng a go di fepa.
  • Matsuane a swanetše go dula a omile e bile a le borutho. Go bohlokwa gore bo mmago ona ba wa rute go sela dijo. Bošego matsuane le mmago ona a swanetše go notlolelwa ka ngwakong wa dikgogo.
  • Mosegare matsuane a swanetše go fiwa dijo. Mathomong, e ka ba lee la go bedišwa le segagantšwe, ke moka mabele a go šilwa, borotho, bogobe goba bupi. Ka morago ga matšatši a 10 o di fe dijo ga bedi feela ka letšatši le gona o di fe bontši bjo di ka kgonago go bo fetša ka go bane dijo di ka senyega.
  • Mmago ona ga se a swanela go a jela. Go swanetše go ba le lefelo le le nyane ka moo dijo di tšhelwago leo matsuane a ka kgonago go tsena eupša mmago ona a sa lekane.
  • Matsuane a swanetše go tšhelelwa meetse a go hlweka a ma botse ka dibjaneng tša maleba eupša matsuane ga se a swanela go dumelelwa gore a ikolobiše. O ka nokela maswikana a go hlweka ka dibjaneng tša meetse go thibela matsuane go wela ka meetseng a go nwa.
  • Tloša matsuane a go hwa ka pela mme o a epele kgole le lešakana le ngwako wa dikgogo.
  • Ge matsuane a nale dibeke tše 3 – 4 bogolo, a ka tšwa ka gare ga lešakana gore a yo sela dijo tša ona le mmago ona. A sa nyaka go fiwa dijo ka thoko ga sehlopha ka moka sa dikgogo ga mmogo le mmago ona gore a gole ga botse a phetše ga botse.
  • Ka dibeke tše 4 o tla kgona go aroganya mekoko go dithojana ka tebelelo ya mahlo. Mekoko e gola ka lebelo mme e swanetše go fiwa dijo tše ntši gore e dire seo. Leka go e tšhelela dijo ka thoko ga sehlopha nako ye e ka bago seripa sa iri letšatši ka letšati.
  • O se ke wa emela mekoko e gola go felela pele ga ge o ka e hlaba goba go e rekiša. Se se ra gore o tla seketša dijo le gona gwa ba le sekgoba sa go tsenya dikgogo tše dingwe ka ngwakong wa dikgogo. O tla ba le dijo tše ntši tša go šala go fepa dikgogo tše dingwe.

Illustration: Susan Powell

Tlhokomelo ya dithole

  • Dikgogo di thoma go beela ge di nale dikgwedi tše 6 – 8 bogolo. Go di fepa ga botse go tla dira gore di thome go beela ka pela le gona di beele mae a mantši.
  • Dithole tšeo di šetšego di thomile go beela di nale letlopo le le golo le le khubedu la go phadima. Sethole seo se sego sa tšwa se thoma go beela se nale letlopo la go šošobana la go galoga. Ga ntši dithole di beela di tlogela, ka gona matlopo a tšona a fetoga nako le nako.
  • Tšea mae ka moka ka digoleng ga tee ka letšatši goba kgefetša. Ka ge go boletšwe le ka pele, o bee mae a mmalwa (6 – 8) feela ka fase ga kgogo ya go alamela yeo o e kgethilego.
  • O seke wa lota mae lefelong le borutho. O se ke wa a bea matšatši a go feta a 5 – 7 pele ga go wa rekiša goba go wa ja ka ge a tlo bola le gona a mantši a ona a ka se phaphaše ge o a bea ka fase ga kgogo ya go alamela.
  • Kgetha mae a go hlweka, a ma golo a go ba le sekgapetla se se botse go bea ka fase ga kgogo ya go alamela. Mae a go ba le sekgapetla se se sesane goba sa go pharoga a ka se phaphaše. Lee le le golo le ntšha letsuane le le golo leo le tlogo phela ga botse mme la gola go fihla le e ba kgogo.
  • Ge dikgogo di nale mengwaga e 2 – 3 bogolo di ka tlogela go beela goba tša beela mae a mmalwa. Di ja dijo tša gago tše bohlokwa eupša di sa go fe selo. O swanetše go di ja goba o di rekiše mme legatong la tšona go tsene tše nyane tšeo di sa thomago go beela.

Illustration: Susan Powell

Phepo

  • Dikgogo di nyaka motswako o mo botse wa dijo tša go fapafapana gore di gole ga botse mme di beele mae a ma ntši. Di nyaka le go fiwa meetse a go hlweka.
  • Di tla hwetša dijo tše dingwe ka go fata dikgopa, dikhunkhwane, mabele, diboko, dipeu le bjang ga mmogo le dimela tše dingwe. Wo ke motswako o mo botse eupša ga ntši ga se wa lekanela gore di ka kgona go tšweletša ga botse. Di nyaka go okeletšwa dijo.
  • Ge o ka kgona go reka dijo tše nyane o swanetše go rekela matsuane a ma nyane. A tla ja dijo tše nyane tša mathomo tša matsuane goba mabele a go šilwa go fihla ge a nale dibeke tše 4 – 5 bogolo. Tšona di ka rekwa mabenkeleng. O se ke wa dumelela dikgogo tše kgolo di eja dijo tše, di a tura le gona di bohlokwa. Ge e le gore dijo di tla ka mokotla o mo golo kudu goba di tura kudu, o ka reka mmogo le baagelane ba gago mme la arolelana.
  • O se ke wa tlatša sebjana sa dijo go feta seripa gare sa bogolo bja sona ka dijo tša go oma, go sego bjalo matsuane a tla di tšholla mme a di senya.
  • Gantši dithole ga di na khalsiamo ye e lekanego go dira gore makgapetla a mae a tšona a se thubege ga bonolo. Dikgopa ke methopo ya paale
    If you want your chickens to produce more eggs and meat you must feed them.

    ya khalsiamo. Kalaka e nale theko e fase mme e swanetše go fiwa ka thoko ka sebjaneng lefelong la go oma. Makgapetla a mae ao a šitšwego a ka fiwa dithole go oketša khalsiamo, uepša o wa bediše pele le merogo e me tala. Ka tsela ye makgapetla a ka se phatlalatše malwetši.

  • Mašadiša a dijo tša ka moraleng a bohlokwa. A swanetše go lotwa mme a fiwe dikgogo a sale a mampsha letšatši le lengwe le le lengwe ka sebjaneng sa dijo. Ge go nale merogo ye e šetšego ka serapaneng ye o sa e šomišego go swana le matapola, digwere, matlakala a khabetšhe le tše dingwe, go kaone go e apea pele ka go bane dikgogo di kgona go e šila ga bonolo ka maleng ge e apeilwe. Dipanana tša go butšwa le dienywa tše dingwe di loketše dikgogo. Ke kgopolo e botse go fa dikgogo mašaledi a ka moraleng bošego pele o di tswalelela. Se se tla di hlohleletša gore di sele ge di etšwa mesong.
  • Marapo a nama ya kgogo a go apewa le diphofolo tše dingwe a ka omišwa letšatšing, mme a šilwa ka letlapa gomme a fiwa dikgogo tša gago. Ona a nale dimenerale tše bohlokwa, ga mmogo le khalsiamo, gore dikgogo tša gago di gole mme di dule di phetše.
  • Moroko wa lehea le wa korong di fela di eba gona. Di loketše dikgogo tšeo di šetšego di godile. O swanetše go dula o nyaka dijo tša go okeletša dikgogo tša gago. Ga nke di eba le dijo tša go lekanela.

Maphelo

  • Tlhweko e bohlokwa go maphelo a dikgogo. Ke dikgogo tšeo di phetšego ga botse feela tšeo di tla beelago mae a ma ntši tša ba tša gola ga botse.
  • Gore dikgogo di dule di phetše, o swanetše go di fa meetse a go hlweka. Hlwekiša dibjana tša meetse le dijo ga mmogo le ngwako wa dikgogo kgafetša.

    Illustration: Susan Powell
  • Dikgogo di swanetše go lekolwa ka mehla go bona ge go nale tša go lwala.
  • Dikgogo tša go lwala di swanetše go tlošwa go tše dingwe mme di bewe ka lefelong la tšona di nnoši di fiwe meetse a go hlweka le dijo. Ge e le tše nyane di swanetše go dula di ruthetše e bile di omile. Ge go ka fihla matšatši a 4 – 5 di sa fole o swanetše go di bolaya o yo di epela kgole.
  • Kgogo e nyane ya go lwala ga e je, e nale mafofa a go hlafa le gona e ka ba le masetswana a meetse a go ba le madi. Dikgogo tše kgolo tša go lwala di ka ba le mafofa a ditšhila go rarela lešoba la go ntšha tšhila. Go ka ba le dišo mo letlopong. Dikgogo tše dingwe di ka palelwa le ke go sepela. Bothata e ka ba maoto a bokoa le menwana ya go kobega. Ge di palelwa ke go sepela ga botse o swanetše go di bolaya, ka gore di tlo no feleletša di hwile.

Illustration: Susan Powell

  • Kgogo ye nngwe le ye nngwe ye e hwilego e swanetše go tlošwa ka pela mme e yo fišwa goba e epelwe. Le se ke la e ja ka ge e ka le lwatša.
  • Dikgogo tša gago di swanetše go dula di phetše ga botse gore di gole ga botse le gona di beele mae a ma ntši. Malwetši a mangwe a dula a le gona motseng wa geno ka gona dikgogo tša gago di swanetše go šireletšwa ka go thibela malwetši.
  • Bolwetši bja Newcastle bo ka bolaya dikgogo tša gago ka moka ka nakwana, go bohlokwa go thibela bolwetši bjo pele dikgogo tša gago di lwala. O swanetše go hwetša tsebo ka ga thibelo ya malwetši a dikgogo go mosedimoši wa tša dikgogo wa motseng wa geno. Ge o ka se dire se, o ka loba sehlopha sa gago sa dikgogo ka moka.
  • Ge go lwala dikgogo tše mmalwa, o swanetše go nyaka maele go setsebi sa malwetši a dikgogo. Ka morago ga moo o ka kgona go leka dihlare tše itšego tša dikgogo go dikgogo tša gago.

Illustration: Susan Powell

Ditebogo

Ke rata go leboga morena David Farrell ka mošomo o mo golo wa go ngwala šupa tsela ye. Ke leboga le thušo ya badirišane ka yena. Ke sa lebale le mekgatlo yeo e tsentšego letsogo go thuša ka mašeleng a go lefela ditshenyegelo. E ka ba phošo e kgolo go se leboge bašomedi ba kgoro ya tša dikgogo ya Unibesithi ya Stellenbosch le mogolwane wa ka Doreen Magolego ka thekgo ye ba go mpha yona ge kebe ke fetolela šupatsela ye.

D.J. FARRELL
The University of Queensland
April, 2000

Sign up to the Echook Newsletter
for the latest from PoultryHub



Contact

PoultryHub Australia
CJ Hawkins Homestead, University of New England, Armidale NSW 2351

(02) 6773 1855

poultryhub@une.edu.au

Links

Indigenous artwork

The Poultry Hub Australia profoundly acknowledges and respects that its foundations, both people and facilities, are established on land rich in the history and traditions of the world’s oldest living culture. PHA values and respects Indigenous knowledge, understanding its importance in our shared history. We acknowledge the strength, resilience, and contributions of the Aboriginal community, we pay our tributes to the Aboriginal Elders – those who guided us in the past, those who lead us today, and those who will enlighten our paths in the future.

Follow Us